V studiu TV Slovenija. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
V studiu TV Slovenija. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

Evropske volitve bodo v Sloveniji 9. junija.
Volivke in volivki bomo izvolili 9 poslancev,
ki nas bodo zastopali v Evropskem parlamentu.

Za mesta evropskih poslancev se potegujejo
kandidati 11 političnih strank.
Več o tem lahko preberete v članku
Za koga bomo lahko glasovali na evropskih volitvah.

TV soočenje parlamentarnih strank

Televizijsko soočenje je oddaja,
v kateri sodelujoči predstavijo svoja mnenja
o določeni temi.
Tokrat so v TV studiu sodelovali
predstavniki strank,
ki že imajo predstavnike v Evropskem parlamentu.
V studiu so bili:
- Irena Joveva, Gibanje Svoboda,
- Romana Tomc, Slovenska demokratska stranka (SDS),
- Matjaž Nemec, Socialni demokrati (SD),
- Matej Tonin, Nova Slovenija (NSi),
- Nataša Sukič, stranka Levica,
- Peter Gregorčič, Slovenska ljudska stranka (SLS)
- in Klemen Grošelj (Zeleni Slovenije).

Teme televizijskega soočenja so bile:
- sodba Evropskega sodišča glede spora med slovenskimi in hrvaškimi ribiči,
- migracijski pakt,
- zeleni prehod
- in vloga Evropske unije v vojnah v naši bližini.

TV soočenje je vodila novinarka in voditeljica Tanja Gobec.

Tanja Gobec, voditeljica TV Slovenija. Foto: MMC RTV SLO
Tanja Gobec, voditeljica TV Slovenija. Foto: MMC RTV SLO

Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice

Na Evropskem sodišču za človekove pravice<p>Na sodišču delajo sodniki.<br />Sodniki odločajo o tem,<br />kako naj se izvajajo zakoni.</p> <p>Evropsko sodišče za človekove pravice<br />je posebno sodišče.<br />Deluje na področju Evropske unije.</p> <p>Evropsko sodišče za človekove pravice zagotavlja,<br />da vse evropske države priznavajo človekove pravice.</p> <p>Človekove pravice so pravice,<br />ki veljajo za vse ljudi.<br />Ljudje smo med seboj različni.</p> <p>Razlikujemo se po:<br />- spolu,<br />- veri,<br />- jeziku,<br />- barvi kože<br />in drugih stvareh.</p> <p>Čeprav se ljudje med seboj razlikujemo,<br />moramo imeti vsi enake pravice.<br />Te pravice nam mora zagotavljati država,<br />v kateri živimo.</p> <p>Človekove pravice so na primer:<br />- pravica do življenja,<br />- svoboda gibanja,<br />- svoboda izražanja,<br />- pravica do zdravja,<br />- pravica do izobraževanja,<br />in še številne druge.</p> <p>Človekove pravice še posebno ščitijo tiste ljudi,<br />ki so bolj ranljivi.<br />To so:<br />- starejši ljudje,<br />- invalidi,<br />- otroci.</p> so odločali
o sporu med slovenskimi in hrvaškimi ribiči.
Slovenski ribiči so od Hrvaške dobivali kazni,
če so lovili ribe na drugi polovici Piranskega zaliva.
Hrvati trdijo,
da je tisti del morja hrvaški
in da slovenski ribiči tam ne smejo loviti rib.

Meja na morju med Slovenijo in Hrvaško
je bila določena z arbitražo.
To pomeni z dogovorom ob pomoči zunanjih posrednikov.
Temu pravimo arbitražni sporazum.
Slovenija pravi,
da Hrvaška arbitražnega sporazuma ne spoštuje.

Slovenski ribiči so se
na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP)
pritožili zaradi kazni.
Sodišče je odločilo v korist hrvaških ribičev.

Matej Tonin (NSi) pravi,
da je sodba ESČP veliko razočaranje.
Dejal je, da se je sodišče postavilo na stran Hrvaške.
Pravi tudi,
da bi morala biti slovenska zunanja politika bolj ambiciozna.
In da bi si Slovenija v Evropi morala poiskati močnejše zaveznike.

Matej Tonin. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Matej Tonin. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona

Romana Tomc (SDS) je dejala,
da je stranka SDS nasprotovala reševanju spora s Hrvaško z arbitražo.
Dejala je tudi,
da je dolžnost slovenske vlade pomagati slovenskim ribičem.
Peter Gregorčič (SLS) je dejal,
da bi država slovenskim ribičem morala plačati kazni.
Dejal je tudi,
da bi Slovenija morala zahtevati, da se arbitražni sporazum spoštuje.

Romana Tomc. Foto: MMC RTV SLO
Romana Tomc. Foto: MMC RTV SLO

Matjaž Nemec (SD) je dejal,
da je treba ribiče zaščititi.
Treba pa je tudi reševati spor s Hrvaško.
To bo zelo pomembno tudi zato,
ker se bo Evropska unija širila
s sprejemanjem drugih balkanskih držav.

Matjaž Nemec. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Matjaž Nemec. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Klemen Grošelj (Zeleni Slovenije) pravi,
da bi Slovenija morala bolj odločno zastopati
svoje interese v Evropski uniji.
Zagovarjati to, da mora arbitražni sporazum veljati.
In da ga je treba spoštovati.

Klemen Grošelj. Foto: Zeleni Slovenije
Klemen Grošelj. Foto: Zeleni Slovenije

Nataša Sukič (Levica) je dejala,
da so ribiči žrtve nesposobnosti politike.
Dejala je, da Hrvaška arbitražnega sporazuma ne spoštuje.
Država pa bi morala ribičem pomagati.

Nataša Sukič. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Nataša Sukič. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Irena Joveva (Gibanje Svoboda) prav tako pravi,
da je arbitražni sporazum treba spoštovati.
In da bo slovenska država naredila vse,
da bodo slovenski ribiči lahko lovili v slovenskem morju.

Irena Joveva. Foto: BoBo/Borut Živulović
Irena Joveva. Foto: BoBo/Borut Živulović

Migracijski pakt

To je dogovor,
ki ga je Evropska unija sklenila glede migracij<p>Migracije so selitve in preseljevanja.<br />Ljudje se selijo iz države v državo.<br />Za preselitev v drugo državo obstajajo določena pravila.</p> <p>Za preselitev v drugo državo potrebujejo dovoljenja<br />oziroma ustrezne dokumente.<br />Če teh dokumentov nimajo,<br />jim je vstop v drugo državo prepovedan.</p> <p>Migracije so lahko zakonite.<br />Torej v skladu z zakonom.</p> <p>Nezakonite migracije pa zakone kršijo.</p> .
To so nova pravila,
kako se bo ravnalo z ljudmi,
ki bodo prišli v Evropo iz drugih držav.

Matjaž Nemec je dejal,
da je sklenitev tega dogovora zelo dobra.
In da dokazuje,
da je Evropska unija sposobna sprejemati dobre odločitve.

Peter Gregorčič migracijskega pakta ne podpira.
Odločno nasprotuje nezakonitim migracijam.

Romana Tomc je povedala, da so evropski poslanci stranke SDS
glasovali proti migracijskemu paktu.
Poudarila je,
da je treba ločiti zakonite in nezakonite migracije.
Tudi SDS odločno nasprotuje nezakonitim migracijam.

Nataša Sukič pravi, da je dogovor slab,
ker ne omogoča prave solidarnosti.
Dober je le zato,
ker Evropa išče skupne rešitve.

Klemen Grošelj je poudaril,
da ta pakt ločuje ljudi na 2 skupini:
- tiste, ki so upravičeni do mednarodne zaščite
- in tiste, ki do mednarodne zaščite niso upravičeni.
In postavlja pravila za obe skupini.

Irena Joveva pravi,
da dogovor prinaša jasna pravila za države
za ravnanje pri migracijah.

Matej Tonin pa,
da bodo zaradi dogovora postopki pri prihodih ljudi hitrejši.

Zeleni prehod in energetska neodvisnost

Sodelujoči so odgovarjali na vprašanje,
kaj bo Evropa dosegla z zelenim prehodom<p>Zeleni prehod je dogovor,<br />ki so ga sprejele države Evropske unije.</p> <p>Dogovor so sprejele zaradi podnebnih sprememb.<br />In sprememb v okolju.</p> <p>Del zelenega prehoda je tudi ustvarjanje čiste energije.<br />S pomočjo obnovljivih virov.<br />To so na primer:<br />- sončna energija,<br />- vetrna energija.<br />Klemen Grošelj pravi,<br />da je pomembno vlaganje denarja v obnovljive vire energije.</p> .

Matej Tonin pravi,
da je treba zmanjšati izpuste.
Tonin zagovarja jedrsko in hidroenergijo.
Na tak način bi zaščitili tudi gospodarstvo.

Irena Joveva pravi, da je zeleni prehod rešitev in ne težava.
Nujno je povečanje obnovljivih virov energije.

Romana Tomc pa pravi, da bo zeleni prehod škodil gospodarstvu,
kmetom in ljudem.
Da bo zaradi zelenega prehoda življenje dražje.

Peter Gregorčič pravi,
da zeleni prehod uničuje kmeta in gospodarstvo.
Pravi, da Evropa planeta ne bo rešila sama.
Prisiliti je treba tudi druge države,
da pri zelenem prehodu sodelujejo z Evropo.

Nataša Sukič pravi,
da bi morala Evropa drugače porabiti denar za zeleni prehod.
Denar bi morali vložiti v hitre železnice in ne letalske družbe.
Stroške zelenega prehoda bi morala plačati tiste korporacije,
ki povzročajo največ izpustov.
Ne pa navadni ljudje.

Matjaž Nemec izpostavlja,
da mora zeleni prehod biti socialno pravičen.
Tisti, ki onesnažujejo, pa morajo tudi plačati stroške.
Zeleni prehod pa mora spodbujati tudi gospodarstvo.

Vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu

Sodelujoči so povedali svoje mnenje o vlogi Evrope
kot posrednika pri vojnah v bližini.

Romana Tomc je dejala,
da sta za rešitev spora med Izraelom in Hamasom potrebna 2 koraka:
- Hamas mora izpustiti vse izraelske talce,
- treba je pomagati nedolžnim ljudem.
Tomc se ne strinja s tem, da bi Slovenija priznala Palestino kot državo.
Glede vojne v Ukrajini pa je dejala,
da Rusija izvaja agresijo nad Ukrajino.
Evropa pa je dolžna Ukrajini pomagati.

Matjaž Nemec je zadovoljen,
da bo Slovenija priznala Palestino kot državo.
Pravi tudi, da je edina pot dialog dveh enakovrednih sogovornikov.

Klemen Grošelj podpira pomoč Ukrajini.
Evropa pa si mor prizadevati za pogajanje in mir,
ki bo sprejemljiv za obe strani.
Grošelj se zavzema za priznanje Palestine.
Pravi, da je treba takoj prekiniti spopade
in izpustiti talce ter dostaviti humanitarno pomoč.
Hamas pa mora prenehati s terorizmom
in priznati obstoj Izraela.

Irena Joveva pravi, da je Evropa močna,
če je enotna.
To je Evropa dokazala s pomočjo Ukrajini.
Ni pa tega dokazala pri dogajanju na območju Palestine.
Joveva prav tako podpira priznanje Palestine.
Obenem obsoja Hamas in poziva k izpustitvi izraelskih talcev.

Peter Gregorčič pravi, da gre za enaka primera.
Rusija je napadla Ukrajino.
Hamas je napadel Izrael.
Izrael se je odzval na napad,
vendar s pretirano silo.
Pravi, da je najprej treba prekiniti spopade.
Evropa pa bi Palestini morala postaviti pogoje za priznanje.

Matej Tonin bi v Gazo poslal posebno vojaško enoto modre čelade.
Pravi pa,
da bi morala Evropa imeti tudi skupno vojsko.

Nataša Sukič pravi,
da bi Evropa ne bi smela biti odvisna od ZDA.
Da bi Evropa morala biti aktivna mirovnica.
Meni tudi, da se v Gazi dogaja genocid.